Gorenjski Glas - Index

Gorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090414_29 - Index

16
POGOVOR
”S Trstom in
Celovcem se naš
prodajni krog
neha. Ko v
Londonu
zmanjka
angleškega trga,
gredo še malo v
Ameriko,
pa malo v
Avstralijo, ob
tem pa
jim kakšno
malenkost
pokupimo še mi,
Slovenci.”
Igor Kavčič
Vzemiva za primer.
Sem Janez
Kolenc in sem se
pri vas oglasil, če
bi založili moj
knjižni prvenec, sodoben roman
o sodobnih temah. Zelo
aktualno branje, nekaj sociale,
marginalne skupine, ljubezenska
zgodba prepletena
s kriminalom in umorom v
čudnih okoliščinah ...
"Roman bodo v branje
sprejeli naši uredniki, ga prebrali
in če bodo njihova mnenja
različna, bomo vaše besedilo
ponudili še strokovnjaku
s področja, ki ga v knjigi obravnavate,
ker pa gre tokrat
za leposlovje, ga bomo bržkone
prepustili še zunanjemu
honorarnemu uredniku,
literarnemu poznavalcu. Sledil
bo uredniški sestanek in
če je roman sprejemljiv, kar
pomeni, da ga bo mogoče
tudi prodati, potem vam
bomo na naslednjem sestanku
ponudili avtorsko pogodbo.
Glede na to, da gre za prvenec,
bi bil vaš delež od 8 do
10 odstotkov od prodanih izvodov
oziroma manjši pavšal
do ponatisa. Ob ponatisu bi
vaš delež seveda popravili.
Taka je nekako uveljavljena
formula. Če bodo vsi bralci
roman ocenili za povprečnega
ali slabšega, in povem
vam, tega je na trgu ogromno,
se vam bomo zahvalili
in vam povedali, da morda
poskusite še pri kakšni drugi
založbi. Založba z 20-letnim
ugledom, kot je naša, si
enostavno ne more privoščiti
izdajanja povprečnih
romanov."
Uspešen ali neuspešen nastop
pri nekaj založnikih
lahko avtorja kaj hitro kategorizira
med " obetavne" ali
"raje prenehajte s pisanjem",
na voljo je seveda še izdaja
romana v samozaložbi ...
"Če je roman v osnovi kolikor
toliko sprejemljiv, potem
z vami sodeluje izkušen
urednik, s katerim predebatirate
zgodbo, vaš slog ... Če
postanete tako imenovani
hišni avtor, potem s to uredniško
ekipo sodelujete tudi
naprej, s čimer lahko tudi
avtorsko rastete."
Knjigo je kakopak potrebno
tudi prodati, ali bi, glede
na to, da je v tem času res
ogromno piscev in del različnih
literarnih zvrsti in
žanrov, torej veljalo pri tem
dodati, da ne gre zgolj za
umetnost, ampak v pozitivnem
pomenu besede tudi
za obrt?
"Večja, kot je založba, bolj
pisanje postane tudi obrt.
Podjetništvo. To sicer ni dobro
za duha, ampak je na žalost
tako. Potem ko se število
zaposlenih v založbi veča, se
je vsake knjige potrebno lotiti
podjetniško. Lahko seveda
delaš kompromise, izbiraš
naslove, kot rečeno "za
dušo", ali pa vrhunske avtorje,
vselej pa moraš paziti, da
je vzporedno s tem tudi prav
toliko komercialnejšega, lažje
prodajljivega tiska. Tako je
mogoče pokrivati celotno poslovanje
in prelivati denar iz
enega v drugi projekt, da pride
vsaj do pozitivne ničle, sicer
založba lahko zaide v težave.
Poglejte primer Mihelača.
Založba je imela preveč
dober, preveč vrhunski program
leposlovja, tako proze
kot pesniških zbirk. Preveč
za tako majhen slovenski
prostor. S Trstom in Celovcem
se naš prodajni krog
neha. Ko v Londonu zmanjka
angleškega trga, gredo še
malo v Ameriko, pa malo v
Avstralijo, ob tem pa jim
kakšno malenkost pokupimo
še mi, Slovenci."
Študentski založbi se je z
romanom Čefurji raus!,
Gorana Vojnovića dobro
posrečilo ali pa so imeli nos
za pravo stvar?
"Prvi urednik, ki je v roke
dobil roman, je najbrž razmišljal,
da ta ni tako slab, da
gre za odsev našega časa in bi
se mogoče zadeva dobro prodajala.
Pazljivo so startali s
prvo naklado, kasneje je svoj
lonček primaknila še politika,
to je povečalo medijsko
odzivnost, kar pomeni toliko
tisoč kupcev iz radovednosti
... Tudi nam se je v vseh teh
letih zgodilo, da je katera od
knjig zaradi dobrega medijskega
odziva bila bolje prodajana,
kot bi bila sicer."
Knjiga z naslovom Sam, ki
jo je napisal Tomo Česen,
je bila ena takih, mar ne?
"Drži. V dveh mesecih
smo prodali 10 tisoč izvodov.
Knjiga je šla po vsej Evropi.
Takrat je bila naša založba še
na začetku in je bil tak prodajni
uspeh zelo pomemben
za nas. Spomnim se, ko sem
nesel prvih sto izvodov v
Ljubljano v knjigarno Konzorcij
in ko sem se popoldne
vrnil v Radovljico, je zazvonil
telefon, ko so mi iz Konzorcija
naročali "100 knjig Česna".
Da sem jih pred nekaj
urami dostavil, pa so mi odgovorili,
da je že vse šlo, da
potrebujejo novih sto. Tudi
lani smo imeli velik uspeh z
Bučarjevo knjigo Rojstvo države.
Zelo previdnih 1500 izvodov
prve naklade je hitro
pošlo, knjiga pa je doživela
še dva ponatisa."
Za Česne in Bučarje je očitno
treba imeti nos, oba sta
sicer bolj kot po pisanju,
GORENJSKI GLAS
torek, 14. aprila 2009
Alpinist, planinec, jadralec, ljubitelj kulture, pesnik, oče šestih otrok z zgodbo, polno življenjskih preizkušenj, tako
prijetnih kot neprijetnih, ki bi jo veljalo zapisati. "Ah, vsak človek ima svojo edinstveno in neponovljivo življenjsko
zgodbo," skromno odgovori Rudi Zaman, lastnik založbe Didakta, ki letos praznuje 20 let delovanja. Predseduje
upravnemu odboru Slovenskega knjižnega sejma, dolga leta je bil predsednik stanovskega Društva slovenskih
založnikov, aktiven je na številnih področjih, ki so povezana z založništvom, hkrati pa lahko na vsakem knjižnem
sejmu doma in v tujini s ponosom reče, da prihaja z Didakte. Pogovarjala sva se o knjigah in ... pa saj sem
zapisal, Rudi Zaman bi nekoč lahko zapisal tudi svojo zgodbo.
Varna hoja po brezpotju
Rudi Zaman, založnik, pesnik, alpinist, jadralec
Rudi Zaman / Foto: Tina Dokl
prepoznavna na drugih področjih,
pa vendarle, ste jih
vzeli pod svoje okrilje tudi
zato, ker sta oba Gorenjca?
"Tudi sam sem en kos alpinista
in pri Tomu Česnu je
bila pravzaprav pika na i to,
da sem ga prepričal, naj napiše
knjigo. Pri Francetu Bučarju
je bilo drugače. On je
pri različnih slovenskih založbah
izdal že veliko knjig in
kot mi je povedal, koliko so
jih prodali, se je številka vedno
vrtela med 500 in 800 izvodi.
Zato smo bili tudi mi
previdni pri prvi nakladi.
Ampak izid je sovpadal s stanjem
duha v Sloveniji, bile