Gorenjski Glas - Index
Gorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090414_29 - Index
18
DIGITALIZACIJA
V teh dneh so v
Kamniku zaradi
digitalizacije
Kamničana
Digitalno
knjižnico
Slovenije
še posebej
promovirali in
predvsem med
mladimi in
strokovno
javnostjo, ki to
že s pridom
uporablja,
naleteli na veliko
navdušenje ...
V digitalni obliki tudi
Kamničan
Jasna Paladin
Digitalna knjižnica
Slovenije ali Portal
znanja in kulturnih
zakladov, kakor
so svoj projekt, dosegljiv
na spletni strani www.dlib.si,
poimenovali v NUK-u, je relativno
mlada. Digitalizacija
različnih publikacij se je sicer
začela že pred kakšnim
desetletjem, a stare knjige,
časopisi in drugo gradivo je v
elektronski obliki obiskovalcem
svetovnega spleta uradno
dosegljivo šele od novembra
2005.
"Na portalu Slovenske digitalne
knjižnice je danes na
voljo že več kot 1,5 milijona
digitalnih strani ali z drugimi
besedami 6.355 znanstvenih
člankov, 158.380 drugih
člankov, skoraj 60.000 številk
različnih časopisov,
9.500 fotografij, 378 knjig,
4.000 plakatov, 550 rokopisov,
68 zemljevidov, 65 zvočnih
posnetkov in 238 visokošolskih
del. Digitalna knjižnica
je torej preprost klik do
knjige, notnega zapisa, znanstvenega
članka, fotografije
Ivana Cankarja, Kozlerjevega
zemljevida Slovenije, napeva
Žabje svatbe in mnogo drugega.
Neposreden dostop je
mogoč - kadarkoli, od koderkoli,
celo ne glede na napravo
...," je obseg, vsebino in
prednosti digitalne knjižnice
v primerjavi s klasično predstavila
vodja Službe za digitalno
knjižnico v NUK-u Karmen
Štular Sotošek in dodala,
da je večina digitaliziranega
gradiva za zdaj še v slovenščini,
starejšega datuma
in kot taka del naše skupne
kulturne dediščine. Vse več
pa je tudi publikacij iz sodobne
slovenske znanosti, saj
digitalizirajo lahko vsa dela,
za katera imajo urejene avtorske
pravice. Prav te so največja
ovira hitrejšemu razvoju
digitalne knjižnice in najpogostejši
odgovor uporabnikom,
ki jih zanima, zakaj
določene publikacije v elektronski
obliki še ni mogoče
pogledati.
Vsebine spletne knjižnice
si je mogoče ogledovati na
računalniku, dlančniku, telefonu
ali na t. i. bralniku -
elektronski napravi s posebnim
nesvetlečim ekranom,
ki ima za oči podobne lastnosti
kot papir, na katero poda-
tke prenesemo z interneta. A
bojazni za upad branja tiskanih
publikacij, kakor zagotavljajo
bibliotekarji, ni, saj
naj bi po izkušnjah sodeč
prav povečana dostopnost do
gradiva na spletu pozitivno
vplivala na tiskane izdaje.
"Spletne izdaje povečujejo
opaznost tiskane besede,"
poudarja Štularjeva, pozitivne
izkušnje z digitalno knjižnico
pa ima tudi direktorica
Matične knjižnice Kamnik
in predsednica Sekcije za
splošne knjižnice pri Zvezi
bibliotekarskih društev Slovenije
Breda Podbrežnik
Vukmir.
"Resda splošne knjižnice
po vsej Evropi v zadnjih nekaj
letih v primerjavi s prejšnjim
desetletjem, ko je bilo število
izposoj zares v velikem porastu,
beležimo zaustavitev
tega trenda. Raziskave, ki bi
natančneje potrdila, zakaj je
tako, sicer ni, a vzrok zagotovo
ni v digitalizaciji publikacij.
Prej v svetovnem spletu.
Ljudje tam namreč najdejo
marsikaj, ne znajo pa teh po-
datkov ovrednotiti. V digitalni
knjižnici pa bomo bibliotekarji
s svojim znanjem še
vedno imeli pomembno vlogo,
zato se je ne bojimo. Menim
celo, da bodo založniki
morali resno razmisliti o razvoju
elektronskih publikacij,
ki jih bomo lahko kupili in
prebrali kot tiskane knjige,"
pravi direktorica kamniške
knjižnice, kjer so pred dnevi
zaključili projekt digitalizacije
Kamničana, časopisne priloge
Našega lista, ki je kontinuirano
izhajala od 7. januarja
1905 do 26. junija 1907,
kasneje pa nekajkrat še ob
posebnih dogodkih, kot so
50-letnica kamniške narodne
čitalnice. "Prijavili smo se na
razpis ministrstva za kulturo
in z njihovo finančno pomočjo
v bogato zbirko digitaliziranih
publikacij prispevali našega
Kamničana, ki je poln
zanimivega branja," je povedala
Podbrežnikova. Nekaj
starih izvodov Kamničana, ki
jih je še bilo ohranjenih, a
bralcem doslej večinoma nedostopnih,
bo zdaj v elektron-
ski obliki spet približalo zgodovino
Kamnika.
"Prebiranje Kamničana ni
le seznanjanje s tedanjimi tekočimi
novicami, temveč pomeni
spoznavanje celotnega
življenja v Kamniku in okolici.
Kamničan je pomemben
vir informacij raziskovalcem
lokalne zgodovine, zlasti etnologom.
Ponuja veliko podatkov
o načinu življenja v
začetku 20. stoletja na Kamniškem,
o prireditvah, družabnih
dogodkih ter ostalih
pomembnih temah omenjenega
obdobja. Zlasti zanimivo
je področje oglaševanja, ki
prav tako ponuja bogat vir informacij
o tedanji ponudbi,
povpraševanju in potrebah
kupcev. Časnik je s prispevki
in članki pokrival območje
Kamnika, občasna poročila
pa so prihajala tudi iz okoliških
krajev, Domžal, Moravč
in Mengša. Bolj redko so
omenjeni ostali deli okraja,
Tuhinjska dolina, Stranje in
drugi," je Kamničana kot bogat
vir različnih informacij
opisala etnologinja in biblio-
GORENJSKI GLAS
torek,14. aprila 2009
Digitalna knjižnica Slovenije je stalno dosegljiva brezplačna knjižnica na internetu, ki obsega že 1,5 milijona digitalnih strani ...
Direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir s staro časopisno prilogo Kamničan, ki ga bralci lahko odslej
pregledujejo tudi v digitalni obliki.
tekarka iz kamniške knjižnice
Milena Kodra.
V teh dneh so v Kamniku
zaradi digitalizacije Kamničana
Digitalno knjižnico Slovenije
še posebej promovirali
in predvsem med mladimi
in strokovno javnostjo, ki to
že s pridom uporablja, naleteli
na veliko navdušenje. Zato
imajo v mislih že nadaljevanje
projekta. "Digitalizacija je
sicer zahtevna in draga, saj ne
gre za navadno skeniranje dokumentov,
ampak za zajem t.
i. metapodatkov, ki uporabniku
omogočajo iskanje posameznih
podatkov po besedilu,
ampak v naši knjižnici si
že prizadevamo za uresničitev
digitalizacije osrednjega
občinskega glasila Kamniški
občan, ki izhaja že 46 let in
zajema na tisoče strani," je še
povedala Breda Podbrežnik
Vukmir, ki si v digitalni obliki
želi tudi katero od knjig iz bogate
knjižnične domoznanske
zbirke, še letos pa bodo
del Digitalne knjižnice Slovenije
postale številne stare
razglednice Kamnika.