Gorenjski Glas - Index

Gorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090414_29 - Index

2
Ljubljana
Za državne proslave manj kot lani
Vlada je potrdila terminski načrt pomembnejših proslav
in prireditev državnega pomena ter določila način in
obseg počastitve posameznih dogodkov. Proslavili bomo:
slovenski kulturni praznik, dan upora proti okupatorju, dan
državnosti, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim
narodom, vrnitev Primorske k matični domovini, dan reformacije,
dan Rudolfa Maistra ter dan samostojnosti in
enotnosti. Koordinacijski odbor za državne proslave je
pri določanju načina in vsebine počastitve posameznih
praznikov sledil načelu decentralizacije proslavitev, komunikativnosti,
vedrini in gledanosti slavnostnih dogodkov.
Za proslave je v letu 2009 zagotovljeno 680 tisoč evrov, to
je manj kot v preteklem letu. D. Ž.
Ljubljana
Zoran Thaler nosilec liste
SD na prvo mesto liste za evropske volitve predlaga nestrankarskega
kandidata, kar je konec minulega tedna podprl tudi
kolegij predsednika stranke Boruta Pahorja. Tako je nosilec
liste nekdanji zunanji minister in nekdanji liberalni demokrat
Zoran Thaler, doma iz Škofje Loke, na drugem mestu pa je
dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Tanja Fajon. Sledijo jima
Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor in
Andreja Katič. Osnutek kandidatne liste za evropski parlament
je potrdil tudi svet stranke Zares. Njen nosilec bo Ivo Vajgl,
sledijo Felicita Medved, Roman Jaklič, Peter Česnik, Bernarda
Jeklin, Cveta Zalokar Oražem in Matej Lahovnik. D. Ž.
Kranj
Zbiranje podpisov za evropske poslance
Mestni odbor N.Si Kranj organizira zbiranje podpisov za
podporo listi kandidatov za evropske poslance z nosilcem
liste Lojzetom Peterletom. Svoj podpis podpore lahko oddate
pred kranjsko občinsko stavbo v uradnih urah od
srede, 15., do petka, 17. aprila. D. Ž.
Darilo
www.gorenjskiglas.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Avtokarto prejme PAVLA PETERNELJ iz Krope.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasu
Tokrat vam predstavljamo družino Erman iz Lesc. Čeprav so
še mladi, so naši zvesti naročniki že vrsto let. Glas so sprva
kupovali, potem so se odločili za naročnino predvsem zato,
ker je Maja z njegovo pomočjo iskala zaposlitev. Kmalu so
se nanj navadili in ga imajo radi, saj jim prinaša lokalne informacije,
ki jih drugod ne dobiš, na primer novice v zvezi z
gradnjo avtoceste, pove Aleš. Poleg tega sta mu najbolj všeč
prilogi Moja Gorenjska in Letopis, ki ga celo shranjuje. Imata
hčerki Kajo, ki obiskuje prvi razred, in Anjo, ki bo septembra
dopolnila štiri leta in obiskuje leški vrtec. Deklici se radi
igrata tudi z družinskim kužkom, angleškim kokeršpanjelom
Sanom. Maja ima od nekdaj rada živali, z njimi je odraščala,
v srednji šoli si je kupila celo konja. Življenje brez živali
si kar težko predstavlja, doda, pa še pozitivno vlogo
imajo pri odraščanju otrok. Poleg Sana imajo še skobčevko
Ajdo in muco Lizo. Kadar imajo čas, se z družino najraje
odpravijo na sprehod in prosti čas preživljajo zunaj. D. K.
Anja, Kaja, Maja in Aleš s kokeršpanjelom Sanom
POLITIKA danica.zavrl@g-glas.si
Kriza najprej pljusne
na meje Slovenije
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Jelko Kacin znova
kandidira na volitvah v evropski
parlament. Pravi, da so v
njegovi politični skupini pripravljeni
na nadaljevanje več
projektov, med njimi tudi na
prizadevanje za vključitev dežel
Zahodnega Balkana v evropske
povezave, vse bolj pomembno
pa bo tudi prizadevanje
evropskega gospodarstva
za ohranitev svojega deleža
na svetovnih trgih in za
strateško oskrbo z zanesljivimi
viri energije.
Na prvih evropskih volitvah
2004 je bila v Sloveniji zelo
nizka volilna udeležba. S
kakršnimi argumenti prepričati
državljane, da gredo
na evropske volitve?
"Slovenija je prva država,
ki je polno vstopila v EU od
vseh novih držav članic. Prvi
smo vstopili v evro območje,
prvi smo uspešno predsedovali
EU, po zasedanju G20
pa se tudi kaže, kako močno
so svetovna gospodarstva povezana
med seboj. Slovensko
gospodarstvo je izvozno,
njen trg je EU, hvala bogu
predvsem evro območje in iz
tega razloga imamo sedaj
priložnost, da pokažemo, da
nam je do Evrope več, kot
nam je bilo pred petimi leti.
Srčno bi si želel, da bi ljudje
nagovorili svoje prijatelje,
znance in sosede in bi popravili
slab vtis, ki smo ga
naredili 2004. Takrat smo
bili po udeležbi četrti od zadnjega
konca od 25 članic in
mislim, da si Slovenija zasluži
malce boljšo predstavo,
tudi zaradi spora s Hrvaško,
zaradi katerega nekateri gledajo
postrani na Slovenijo.
Naša pogajalska pozicija bi
bila boljša, če bi se državljani
odzvali na volitve in pokazali,
da spoštujemo evropske
vrednote."
Ena vaših zadolžitev v evropskem
parlamentu je Zahodni
Balkan. Kako gledate
na vstop držav s tega območja
v EU?
"Sloveniji je doslej prvi in
edini uspelo vstopiti v EU z
območja zahodnega Balkana.
To je velik izziv in zavedati
se moramo, da vsaka slabost
ali kriza, ki se pojavi v
državah Zahodnega Balkana,
najprej pljusne na meje Slovenije
in šele potem gre v
EU. Številna naša delovna
mesta so odvisna od naših
investicij v teh državah, zato
mora biti naš naravni interes,
da čim prej spravimo
čim več držav Zahodnega
Balkana ne le v EU, pač pa
tudi v evro območje, da bo
poslovanje z njimi čim bolj
predvidljivo, in v šengensko
območje, da ne bi bilo več
policijske kontrole na meji
s temi državami. Kako pomembno
je to območje, pove
že dejstvo, da je EU samo
trem državam z Zahodnega
Balkana dovolila, da se evro
uporablja kot nacionalna valuta
(Črni Gori, Kosovu, v
BiH pa je bosanska marka
tudi vezana na evro s soglasjem
Evropske centralne banke).
Če se tega zaveda vsa
EU, je logično, da tudi mi pomagamo
tem državam, da bi
čim prej napredovale. To je
pomembno tudi za Hrvaško,
ki se še vedno obnaša kot
kmečka nevesta in meni, da
na tem območju ni nobene
druge države, ki bi si zaslužila,
da se jo sprejme v EU. Ko
bo Srbija našla, aretirala in v
Haag izročila generala Radka
Mladića, bo to ne le velik zagon
k približevanju Srbije,
pač pa spodbuda tudi za vse
druge države, predvsem pa
za Hrvaško, ki se bo začela
zavedati, da če ne bo bolj kooperativna
na svoji poti v EU,
se lahko znajde v paketu z
vsemi drugimi z Zahodnega
Balkana."
Hrvaška se najbolj približuje
vstopu v EU. Kako v zvezi
s tem ocenjujete politiko
Slovenije? Ali sosede preveč
blokiramo v njenih prizadevanjih?
"Mi samo ščitimo svoje nacionalne
interese. Zaradi volilnih
potreb te in one države
je sedaj veliko prilizovanja
hrvaški javnosti in solidarnosti
med desnosredinskimi
strankami. Sanaderju se majejo
tla pod nogami, zlasti po
nedavnem incidentu z nakupom
blindiranega avtomobila
za potrebe vladajoče HDZ,
ki je zelo razburilo hrvaško
javnost. Tudi v evropskih državah
skušajo nekateri
ustvarjati vtis, kako so na njihovi
strani. Ampak to je iluzija,
ki vladajočih ne bo zavarovala
pred napakami. Slovenija
Hrvaške ne blokira, ne
more rešiti vprašanja njenih
ladjedelnic, ne more najti
topniških dnevnikov, ki jih
tako zelo potrebujejo v Haagu,
ne more reformirati hrvaškega
pravosodja, ne more
tudi urejati njihove zemljiške
knjige, vračati beguncev iz
okoliških držav na njeno
ozemlje, vzeti v zaščito hrvaških
novinarjev. To so naloge,
ki so pred Hrvaško in od
tega, kdaj se bo Hrvaška lotila
reševanja ključnih vprašanj,
je odvisno, ali bo v naslednjih
petih letih prišla v
EU ali ne. V naših bilateralnih
odnosih pa je ključno
vprašanje dokončne določitve
meje zlasti na morju, ki je
doslej nismo imeli. Sam se
že zelo dolgo ukvarjam s tem
projektom. Če bomo s Hrvaško
ob pomoči Evropske komisije
rešili vprašanje, potem
ima Hrvaška možnost, če pa
GORENJSKI GLAS
torek, 14. aprila 2009
Nosilec kandidatne liste LDS na letošnjih volitvah v evropski parlament je Jelko Kacin, že dosedanji
evropski poslanec in član politične skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo.
V evropskem parlamentu
velja konsezualen način
dela, pravi Jelko Kacin. Ko
je v sodelovanju s poslansko
kolegico iz svoje politične
skupine predstavljal
resolucijo o Srebrenici,
so argumenti prepričali
večino poslancev več kot
sedemstočlanskega parlamenta.
Proti je glasovala
le peščica poslancev ekstremne
desnice.
Jelko Kacin / Foto: Gorazd Kavčič
ne, se bojim, da še pet let ne
bo v EU. To bo slabo zanjo in
za vse druge države z Balkana,
zato vsi čakamo, da se bo
Hrvaška po lokalnih volitvah
sredi maja vendarle spravila
k pameti in delala zase tisto,
česar zanjo in namesto nje
ne more storiti nihče drug."
Kako gledate na dogajanja v
zvezi z mejo med Slovenijo
in Hrvaško na morju?
"Slovenija mora zelo jasno
artikulirati svoja pričakovanja,
zato sam že nekaj časa
vneto ponavljam, da ne gre za
hrvaško ne za slovensko morje,
pač pa za akvatorij, ki je bil
izročen Jugoslaviji. Kopno
smo si nekako razdelili, akvatorija
pa ne. Ko nam predsednik
Mesić ponuja prost prehod
skozi hrvaške vode, ponuja
nekaj, česar nismo iskali,
in nekaj, česar nima. Dokler
ni rešeno vprašanje
meje, tudi on ne ve, kaj je hrvaško
in kaj ni. Nedvomno pa
se hrvaške vode začenjajo
južno od reke Mirne, južno
od akvatorija cone B. Kar je
severno od nje, pa je predmet
našega medsebojnega iskanja
poti. Popolnoma dosledno
vztrajam na tem, da Slovenija
ima neposreden stik z
mednarodnimi vodami, do
tega ima pravico in ni druge
poti, kot da si to morje razdelimo
po enakem proporcu,