Gorenjski Glas - Index

Gorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090414_29 - Index

24
Projekt
Bled
Prezapletena zakonodaja, premalo spodbud
Konec marca sta Regionalna razvojna agencija Gorenjske
(BSC Kranj) in Elektro Gorenjska v sklopu projekta AlpEnergy
na Bledu organizirala mednarodno konferenco "Trajnostna
energetska oskrba v alpskem prostoru - rešitve, tehnologije,
koristi in zakonodaja". Glavne ugotovitve konference
so: delež rabe obnovljivih virov energije v Sloveniji že petnajst
let ostaja enak, razlog je v zapleteni (birokratski) zakonodaji
in premajhnih spodbudah; v nekaterih lokalnih skupnostih
se je tehnologija obnovljivih virov energije dobro prijela,
saj imajo vedno več izvorov energije, vendar nihče
nima pravega nadzora nad viri in energijo, ki jo prispevajo v
omrežje; današnja tehnologija (s t. i. pametnimi števci
Iskraemeco) omogoča realno merjenje energentov v realnem
času, prek katere je mogoče znižati porabo merjenih
energentov (elektrike). B. B.
Kranj
Investicije v obnovljive vire energije
Investicijski vložek v sončno elektrarno danes znaša okoli
štiri do pet tisoč evrov na kilovat moči. Investicija v stanovanjsko
hišo s porabo okoli desetih kilovatov bi bila torej
vredna od 40 do 50 tisoč evrov. "Zavedati se moramo, da
življenje potrebuje energijo 24 ur na dan, tudi v oblačnem
vremenu in ponoči. Zato bi potrebovali hranilnike električne
energije, ki so jih predstavili na konferenci. Cene ne poznam,
vendar so verjetno omembe vreden dodaten strošek,"
visoko začetno investicijo opisuje Bojan Luskovec iz
Elektra Gorenjska. Kljub temu se investicija povrne, saj se je
država s subvencijami zavezala, da bo 15 let odkupovala
takšno električno energijo po petkratniku običajne odkupne
cene. Vložek v sončno elektrarno se povrne vsaj v desetih letih.
Podoben investicijski vložek velja tudi pri gradnji malih
hidroelektrarn, ki so za samooskrbo bolj sprejemljive, saj
zagotavljajo delovanje ves dan. Uporaba vetrnih elektrarn
na Gorenjskem ni razširjena, največji problem je stalnost
proizvodnje in seveda nasprotovanje raznih "iniciativ". B. B.
Cilji projekta
AlpEnergy:
● regionalnim (neodvisnim) proizvajalcem električne
energije bo omogočen dostop do konkretnih
tehnoloških rešitev informacijsko-komunikacijske
tehnologije, strojne in programske opreme in tudi
organizacijskih rešitev;
● občine bodo pridobile konceptualne rešitve o novih
vrstah partnerstev s proizvajalci električne energije in
izhodišča za načrtovanje energetskih lokalnih strategij,
rabe urbanih zemljišč za obnovljive vire energije;
● mala in srednje velika podjetja bodo pridobila
podlago za razvoj inovacij, storitev, novih proizvodov
in poslovnih rešitev;
● nacionalna raven in oblikovalci politik bodo skozi
projekt dobili smernice za zmanjšanje zakonodajnih,
administrativnih, organizacijskih in tehničnih ovir pri
uvajanju obnovljivih virov energije v lokalne skupnosti
kot tudi smernice pri načrtovanju spodbud za razvoj
in uporabo "zelene" energije in energetsko učinkovitih
sistemov.
Čezmejni projekt AlpEnergy (Virtualni energetski sistemi
kot sredstvo za pospeševanje transnacionalnega sodelovanja
in trajnostne energetske oskrbe v alpskem prostoru) sofinancira
Evropska unija v sklopu programa Evropsko teri-
Boštjan Bogataj
Kranj - Bogati viri obnovljive
energije v alpskem prostoru,
kot so vodna energija, sončna
in vetrna energija ter
energija na lesno in drugo
biomaso so priložnost tako
za Gorenjsko kot druge pokrajine
v alpskem svetu. Priložnost
za njihov izkoristek
iščejo partnerji čezmejnega
projekta AlpEnergy - Virtualni
energetski sistem kot
sredstvo za pospeševanje
transnacionalnega sodelovanja
in trajnostne energetske
oskrbe v alpskem prostoru.
Sodeluje devet partnerjev iz
petih evropskih držav, na
Gorenjskem sta se povezala
Regionalna razvojna agencija
Gorenjske (BSC Kranj) in
Elektro Gorenjska.
"Partnerji ugotavljamo, da
so možnosti izrabe obnovljivih
virov energije premalo
prepoznani, da se jih ne
upravlja in nadzoruje celovito
in učinkovito, njihov vpliv
na energetski sistem je zato
slabši, kot bi lahko bil. V
preteklosti smo elektroenergetski
sistem poznali le prek
proizvodnje elektrike v centralah
in prenosu preko daljnovodov,
danes se na lokalni
ravni na te iste elektroenergetske
sisteme vključuje vse
več lokalnih proizvajalcev
električne energije, same
tehnološke rešitve pa omogočajo
še merjenje in upravljanje
porabe ostalih energentov
(plin, voda, olje, toplotna
energija)," pomen
projekta AlpEnergy opiše
Bogo Filipič, direktor Regionalne
razvojne agencije Gorenjske.
Na Gorenjskem bi
radi s pomočjo sodobnih
tehnologij povečali uporabo
obnovljivih virov energije,
zmanjšali porabo energentov
in energije ter povečali
zavedanje o možnostih uporabe
obnovljivih virov energije,
posledično pa zmanjšali
še izpuste ogljika v okolje.
"Z dosego ciljev projekta
AlpEnergy na Gorenjskem
bi lahko ustvarili javne in zasebne
prihranke, pokrajina
bi zaradi nepotrebnih novih
gradenj daljnovodov ostala
takšna, kot jo imamo sedaj,"
pravi Filipič.
Povezava manjših
v veliko elektrarno
Višji stroški za električno
energijo so v svetu stalnica,
v alpskem svetu (za razliko
od drugih pokrajin) pa so
zaradi razgibanega terena
višji tudi stroški gradnje oziroma
vzpostavitve in vzdrževanja
energetskega sistema.
Tudi zato je raba obnovljivih
virov energije nuja in priložnost,
le povezati bi morali
številne ponudnike v inteligentni
elektroenergetski sistem
oziroma v virtualni
energetski sistem. "Virtualni
energetski sistem razpršenih
enot pomeni več različnih
manjših proizvodnih
enot, ki so daljinsko povezani
s skupnim centrom za vodenje.
Na ta način manjše
enote postanejo kompakten,
upoštevanja vreden in kakovosten
dejavnik v energetski
oskrbi odjemalcev. Ob primerni
tehnični opremljenosti
in z začrtanimi organizacijskimi
oblikami so v posebnih
primerih lahko avtonomni
zasilni sistem delne
ali celovite oskrbe nekega
območja, brez velikega, zanesljivega
sistema pa tudi v
tem primeru žal ne gre,"
možnosti boljšega izkoristka
obnovljivih virov energije
pojasnjuje Bojan Luskovec,
svetovalec uprave za tehnične
zadeve in strategijo v
Elektru Gorenjska.
Električna energija
Inteligentni
energetski sistemi
Gorenjska je ena najbolj zelenih
regij Slovenije. V energetskem
sistemu delež obnovljivih
virov energije zastopa približno
19 odstotkov, medtem
ko druge slovenske regije
povprečno dosegajo komaj
desetodstotni delež obnovljivih
virov energije. Žal pa Slovenija
v zadnjih petnajstih letih
ni naredila skoraj nič, da
bi se raba obnovljivih virov
energije povečala. "Spodbude
za postavitev sončne elektrarne
so pri nas precej manjše
kot v Evropski uniji. Odkup
"zelene" energije v Evropi
znaša 46 centov, pri nas 40
centov na kilovatno uro, hkrati
v tujini zagotavljajo odkup
20, pri nas 15 let. To ni prav,
saj je investicija v tehnologijo
za vse enaka," o možnosti hitrejšega
razvoja pravi Filipič
in dodaja, da bi bilo utopično
pričakovati nadomestitev 80
odstotkov 'klasične' energije
z obnovljivimi viri, kljub
temu pa so danes samooskrbne
hiše že poznane, poznana
so naselja z več tisoč prebivalci,
ki se samooskrbujejo z
energijo, višek pa celo prodajajo,
tako, da pot do samooskrbne
ulice, naselja, vasi ... ni
več dolga. "Glede na to, da
imamo na Gorenjskem veliko
manjših naselij in vasi,
torek, 14. aprila 2009
Z množico povezanih enot obnovljivih virov energije v inteligentni sistem bi se manjša območja na
Gorenjskem že danes lahko sama oskrbovala z električno energijo.
torialno sodelovanje - Cilj 3. Projekt uvaja inteligentni
elektroenergetski sistem (omrežje) za pridobivanje energije
s pomočjo naravnih oziroma obnovljivih virov energije,
hkrati pa tak sistem - z enostavno nadgradnjo - omogoča
Bogo Filipič I Foto: Gorazd Kavčič Bojan Luskovec I Foto: Tina Dokl
sem prepričan, da bi večino
od njih s primernimi spodbudami
lahko naredili energetsko
neodvisne, saj bi se v celoti
lahko oskrbovale z lokalnimi
obnovljivimi viri energije,"
meni direktor Regionalne
razvojne agencije Gorenjske.
Konkreten pilotni projekt
Z virtualnim energetskim
sistemom bodo prek projekta
AlpEnergy to sliko skušali
nekoliko popraviti s konkretnim
primerom. "Za ponazoritev
naših ciljev bomo
verjetno izbrali del območja
v tržiški občini, kjer že sedaj
najdemo sončne elektrarne,
male vodne hidroelektrarne
ter soproizvodnjo elektrike
in toplote. Z inteligentnim
omrežjem bomo povezali izvore
energije na eni ter potrošnjo
na drugi strani. S
prilagajanjem potrošnje
bomo razvili izkušnjo, s katero
lahko v prihodnosti oblikujemo
uravnotežen lokalni
energetski sistem. Menim,
da ima Gorenjska še
mnogo neizkoriščenih vodnih
potencialov, mnogo priložnosti
za sončne elektrarne
in v tem trenutku tudi
biomase," konkretno nalogo
in investicijo opiše Luskovec.
merjenje in krmiljenje porabe vseh ostalih energentov na
določenem območju (lokalna skupnost, regija). Pri projektu
sodelujejo še partnerji iz Nemčije, Švice, Francije in Italije,
trajal pa bo do junija 2011 (tri leta).
BSC Poslovno podporni center d.o.o., Kranj, Cesta Staneta Žagarja 37, Kranj