Gorenjski Glas - Index

Gorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090414_29 - Index

GORENJSKI GLAS
torek, 14. aprila 2009 AKTUALNO
info@g-glas.si
”Verjamem v Elan”
Dr. Robert Ferko, novi predsednik uprave Skimarja, krovne družbe Elana, bo do konca tega meseca
pripravil sanacijski program.
Štefan Žargi
Begunje - Čeprav je dr. Robert
Ferko ob nastopu funkcije
predsednika uprave begunjskega
Skimarja konec
januarja prosil za sto dni
miru, je bil pritisk medijev
očitno premočan. Tudi mi
smo ga prosili za pogovor o
tem, kako se je lotil reševanja
težkega položaja Elana.
Prišli ste v Elan, kot ste dejali
ob imenovanju, z mislijo,
da sanacija ni misija nemogoče,
in do konca aprila obljubili
pripravo sanacijskega
programa. Kako vam gre?
"Osebno menim in si prizadevam,
da gre v skladu z
obljubljenim. Sanacijski program
bo še širši, kot sem si
prvotno zamislil. Prvotno je
bilo mišljeno, da zajamem le
dve leti, odločil pa sem se, da
zaradi celovite predstavitve
stanja in reševanja problematike
dolgov do bank upnic
vključim tudi še naslednji dve
leti do leta 2013. Namen je, da
prikažem, kaj je treba napraviti
za oživitev in postavitev
temeljev rentabilnega poslovanja,
ki bo omogočalo tudi
poplačilo Elanovih dolgov."
Sedanja organizacija Elana
oziroma Skimarja je precej
razpršena. Kakšne spremembe
pri tem načrtujete?
"Danes ima Skupina Skimar
kar 23 podjetij in do konca
leta nameravam to število
zmanjšati za polovico. Nekaj
jih ne deluje več, imajo pa še
določene zadrege iz preteklosti.
Ključne nosilne družbe so
tri: Elan, Elan Marine in Elan
Inventa in njim je namenjena
naša osrednja pozornost."
Ko ste nastopili funkcijo
predsednika uprave, ste dejali,
da si boste morali izbrati
tudi ekipo vodilnih. Kako
napredujete pri tem?
"Prepričan sem, da je vedno
najprej treba pregledati
notranje vire. Elan ima veliko
dobrih in sposobnih sodelavcev.
Za nekatera področja,
kjer ugotavljam primanjkljaj,
bo treba iskati kader na
trgu. Kot ste verjetno obveščeni,
se je skupščina družbe
odločila, da se najame mednarodna
sanacijska ekipa,
zato smo dali v več specializiranih
časopisov povpraševanje
po strokovnjakih, ki bi
vodili obe osnovni diviziji -
proizvodnjo smuči in proizvodnjo
plovil. Na mednarodni
razpis, ki še traja, smo
prejeli že kar nekaj prijav."
Po dobrih dveh mesecih vodenja
ste verjetno že dobro
seznanjeni s stanjem. Kako
je Skimar posloval lani?
"Revidirani konsolidirani
rezultati lanskega poslovanja
bodo znani v začetku maja.
V tem trenutku lahko rečem
le to, da bo rezultat skupine
Skimar okoli planiranega rezultata.
Več sedaj ne morem
povedati." (Po dosedanjih
objavah sodeč, to pomeni 12
milijonov evrov izgube - op. p.)
Z nastopom v Skimarju se
imeli tudi neprijetno nalogo,
da odpustite presežne delavce.
Znano je, da je bilo od
skupno 180 delavcev 60
takšnih, ki jih je bilo treba
odpustiti v odprto brezposelnost.
Ste to že izvedli?
"Žal je bilo to treba storiti.
Naj povem, da mi je za vsakega
odpuščenega žal. Če
želimo podjetja rešiti, žal ne
gre drugače. Prestrukturiranje
je težka naloga, vendar
pomembna in nujno potrebna
za uresničitev dolgoročne
vizije in uspeh našega podjetja,
ki nam bo zagotovil
preživetje. Da bi pri nas
ublažili potrebna odpuščanja,
smo najprej prekinili
delo zaposlenih za določen
čas in sodelovanje z agencijo
za posredovanje najemnih
delavcev. Poleg tega smo delavce
iz proizvodnje plovil
preselili na zimski program,
saj je pri smučeh trenutno
višja konjunktura, iščemo pa
tudi alternativne programe.
Državi pa smo dali tudi
iniciativo za vzpostavitev sistema
pravnih ukrepov, ki bi
omogočali, da bi ogrožene
gospodarske družbe presežne
delavce začasno napotile
na čakanje, ne da bi se jim s
tem prekinilo delovno razmerje.
Pri tem bi delavci dobivali
od države nadomestilo
za brezposelne, po preteku
šestih mesecev, ko bi se podjetje
rekonstruiralo in prilagodilo
razmeram, pa bi jih
sprejeli nazaj na delo."
Imate že morda oceno o tem,
koliko delavcev naj bi začasno
reševala država v procesu
prestrukturiranja Elana?
"V vseh družbah Skimarja
je trenutno zaposlenih malo
več kot tisoč ljudi, od tega na
lokaciji v Begunjah približno
šeststo. Za čas prestrukturiranja
predvidevamo, da naj
bi država začasno prevzela
približno sto ljudi."
Skimar je v zadnjih dveh letih
z dokapitalizacijami dobil
kar precejšnja sredstva, ki jih
je pri proizvodnji smuči namenil
- po zagotovilih vaših
predhodnikov - za povečanje
proizvodnih kapacitet in za
Dr. Robert Ferko
posodobitev tehnologije. Če
je povečevanje kapacitet v časih,
ko se trgi občutno krčijo,
vprašljivo, pa je sodobnejša
tehnologija prednost. Kako
vi ocenjujete ta vlaganja?
"Menim, da bi se denar iz
dokapitalizacij lahko precej
bolje uporabil. Preveč se je
vlagalo v tehnični sektor in
premalo v marketing in prodajo
samo, blagovno znamko
ter poprodajne aktivnosti.
Z novimi tehnologijami Fusion
in Waveflex je sicer bil
storjen korak naprej, ki je
omogočil preboj v višje cenovne
razrede, vendar prav
upad trgov ne potrjuje računov
ob vlaganjih."
Velika vlaganja so bila tudi v
proizvodnjo plovil. Najprej v
serijsko proizvodnjo srednje
velikih jadrnic, nato v izdelavo
večjih jadrnic. Danes je
navtični trg skoraj zastal ...
"Res so bila tu zelo velika
vlaganja na predpostavkah,
ki se niso potrdile. Gradnja
nove hale 6 in uvedba linije
Impresion se niso izkazale
kot dobra naložba, saj ne moremo
konkurirati velikoserijskim
proizvajalcem. Elan se
z največ tristo izdelanimi jadrnicami
ne more kosati na
primer z Bavario, ki izdela
nad dva tisoč jadrnic. Prisiljeni
smo liniji zožiti in se prehodno
preusmeriti na bolj
obrtniški način izdelave. Tak
način dela pa zahteva od delavcev
širše znanje. Vendar
pa, naj poudarim, si bomo
prizadevali postati najbolj
inovativno in tehnološko napredno
podjetje z izvrstnim
designom smuči in jaht."
Lani se je omenjalo sodelovanje
s Seawayem bratov Jakopin.
Kako gledate na to?
"Vsako poslovno priložnost
je treba skrbno proučiti.
Trenutno ima Seaway pri
nas najete prostore, drugega
sodelovanja pa z njimi ni."
Konec lanskega leta je nastala
ob plačilih za pravne storitve
kar precejšnja afera.
Kako urejujete to področje?
"V podjetju smo ustanovili
svojo pravno pisarno. Kot
smo ugotovili, pa je težava v
tem, da je veliko dokumentacije
ostalo v pravnih pisarnah,
s katerimi so sodelovali.
To je povsem nesprejemljivo
in sedaj si prizadevamo,
da bi to zbrali v podjetju.
Večino pravnih poslov bomo
torej opravljali sami, le za zastopanje
pred sodišči bomo
še najemali specializirane
pravne pisarne."
Najpomembnejše v teh razmerah
so naročila. Kako kaže?
"Za zimski program se naročila
zbirajo do konca maja
in trenutno so naročila v
skladu s planom - in si bomo
prizadevali, da bi se to nadaljevalo,
čeprav trga ne moremo
napovedovati. Po planu
načrtujemo izdelati približno
enako količino smuči in
desk kot lani - približno štiristo
tisoč parov smuči in 250
tisoč desk. Tudi na navtičnem
delu so znaki oživljanja,
pri čemer planiramo dve
tretjini lanske proizvodnje.
Sicer pa iščemo tudi alternativne
proizvodne programe,
kot je izdelava vetrnic in turbin
za vetrne elektrarne za
boljšo izkoriščenost tehnologije
in ljudi, ki jih že imamo.
Verjamem namreč v uspešno
prihodnost Elana in njegovo
vodilno mesto na svetovnem
trgu ter v svoje sodelavce,
ki so srce Elana."
Tretji sveženj ukrepov
Štefan Žargi
Ljubljana - Po celotedenskih
obljubah o predstavitvi tretjega
svežnja protikriznih
ukrepov je slovenska vlada v
petek na seji ekonomsko socialnega
sveta te ukrepe
predstavila, uskladili pa naj
bi jih do sredine maja. Kot
je po seji povedal minister
za razvoj in evropske zadeve
Mitja Gaspari, ki vodi krizno
skupino ministrov, predlog
o podaljšanju delovne
dobe do 65. leta starosti ni
več aktualen. Če naštejemo
nekatere najpomembnejše,
predlagajo ustanovitev sklada,
iz katerega bodo delodajalcem
izplačevali nadomestila
plače delavcem na čakanju,
pri čemer se bodo
Begunje
Stečaj Elana se zaključuje
V sredo se je iztekel rok, do katerega so lahko upniki Tovarne
športnega orodja Elan vložili pritožbe na predlog zadnje
- četrte delitve stečajne mase, ki jo je predlagal stečajni
upravitelj Andrej Marinc. Ker pritožb ni bilo, je predlog za
delitev 20,7 milijona evrov preostale stečajne mase postal
pravnomočen. Kot je ocenil stečajni upravitelj, bodo upniki
po štirih delitvah (stečaj se je začel jeseni leta 1990) in
ustreznih revalorizacijah realno in brez obresti prejeli okoli
60-odstotno poplačilo svojih terjatev, kar je sorazmerno
veliko. Do zaključka stečaja, ki je trajal skoraj 19 let, so nato
potrebne le še nekatere formalnosti.
Za današnji Elan oziroma krovno družbo Skimar pa je
zaključek stečaja pomemben zaradi hipotek nad nepremičninami,
ki jih imata Gorenjska banka in Kreditna in hipotekarna
banka (KIH) v stečaju. Pričakovati je namreč,
da bosta vložili hipotekarni tožbi, saj je sodišče Skimarjevo
tožbo za izbris hipotek že zavrnilo. Neuradno terjatve
banke KIH presegajo dvesto milijonov evrov, terjatve
Gorenjske banke (ki je hipotekarno tožbo že vložila) pa naj
bi bile v višini 17 milijonov evrov. Š. Ž.
ODGOVORNA UREDNICA
Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVO
NOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,
Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;
stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,
Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVA
Jernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIK
Grega Flajnik
FOTOGRAFIJA
Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA
Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJA
Mateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod
št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,
d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:
04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201
42 47 / Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do
16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in
petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska
(enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG, St. Veit/Glan
(Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina:
140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 %
popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke
časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja /
Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3
morali delavci v tem času izobraževati.
Načrtujejo podaljšanje
subvencioniranja
polnega delovnega časa, povečanje
sredstev za aktivno
politiko zaposlovanja in
sredstva za socialno varstvo
za deset tisoč oseb. Socialno
ogroženi naj bi dobili enkratno
socialno pomoč v višini
150 evrov, povečali naj
bi nadomestila za brezposelnost
ter podaljšali čas
prejemanja. Za petino naj
bi zmanjšali sredstva za javni
sektor, omogočili pomoč
malim in srednjim podjetjem
iz evropskih sredstev,
povečali pomoči kmetijskemu
sektorju ter dokapitalizirali
stanovanjski sklad in
mu omogočili večje zadolževanje.