Gorenjski Glas - Index

Gorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090421_31 - Index

Športni glas, torek, 21. aprila 2009
šport za najmlajše
Štiriletniki v plavalno šolo
Luka Berdajs, trener plavanja, poudarja, da z učenjem plavanja ne gre hiteti, in dodaja, da je otroka v
plavalno šolo smiselno vključiti pri starosti štirih let in ne prej. Večina jih splava pri petih ali šestih letih.
Maja Bertoncelj
Pomembno je, da znamo
plavati. Kdaj je pravi čas, da
otroka vključimo v plavalno
šolo in kako otroka učiti plavanja,
je v pogovoru pojasnil
Luka Berdajs, trener plavanja
in koordinator plavalne
šole pri PK Merit Triglav
Kranj, kjer imajo v plavalni
šoli več kot dvesto otrok.
Kaj je pomembno, ko otroka
učimo plavanja?
"Pri začetnikih je najbolj pomembna
faza prilaganja na
vodo, ki se nekaterim staršem
ne zdi pomembna oziroma
ji posvečajo premalo
pozornosti. Ta faza je ključna
za občutek, za odpravljanje
strahu pred novim okoljem.
Nekateri otroci imajo
pred vodo velik strah, tudi
zaradi neprijetnih dosedanjih
izkušenj, in v takšnih
primerih traja kar nekaj
časa, da ta strah premagajo."
Pri kateri starosti v povprečju
otroci splavajo?
"Danes je že kar trend, da
starši od otrok na splošno na
vseh področjih veliko pričakujejo,
tudi kar se tiče učenja
plavanja. Biološki razvoj pa
tega ne dopušča. Učinek je
ponavadi ravno nasproten:
otroci dobijo odpor, izgubijo
voljo do igre v vodi. Preprostega
odgovora, kdaj otrok
splava, ni, saj je vsak otrok
zgodba zase. Nekako pa drži,
da so otroci zadnje leto pred
šolo razvojno že na nivoju, da
lahko splavajo. Ob tem se postavi
vprašanje, kaj to pomeni
splavati. Po državnih normativih
to pomeni preplavati
50 metrov, kar otrok zmore
kakšno leto kasneje."
Kako otroke učite osnov
plavanja?
"Kot sem že omenil, morajo
najprej iti skozi fazo prilaganjanja.
To pomeni, da gledajo
pod vodo, da znajo izdihovati
pod vodo, da premagajo
strah. Učenje nadaljujemo z
drsenjem na vodi, z osnovnimi
udarci. Ne dajemo prednosti
tako imenovani "žabci",
temveč otroke hkrati učimo
tudi hrbtne tehnike. Otrok se
prej nauči plavati pod vodo,
čemur rečemo "raketa". Pomembno
je, da zna zadržati
zrak, da si upa uleči se na
vodo in zdrseti, s čimer začuti
vzgon, vidi, da lahko plava.
Učenje seveda poteka s pomočjo
različnih pripomočkov.
Opažam, da imajo otroci
v fazi prilagajanja največ težav
s strahom pred vodo, ne
upajo si potopiti glave, se uleči
na hrbet, kasneje, ko vadimo
tehniko, pa je najpogo-
stejša napaka napačno obračanje
stopal pri "žabci"."
Kdaj prehod iz šole plavanja
na sistem treniranja?
"Po plavalni šoli, kjer otrok
splava, se lahko vključi v
športno plavalno šolo. To je
prehod iz malega bazena z
vodo globine od 80 do 120
centimetrov v velik bazen. V
športni plavalni šoli nadaljujemo
z osvajanjem tehnik.
To je tudi cilj plavalnega opismenjevanja,
da se otrok nauči
treh osnovnih tehnik:
prsne, hrbtne in kravla. Tistega,
ki to želi, pa vključimo v
skupine športnega trenira-
Plavanje je dobro za dojenčke
Robert Guštin
Vsi si srčno želimo napredka
in zdravega razvoja našega
dojenčka, otroka. Z veseljem
in varnostjo se s plavanjem
nadaljuje doživljajski
svet naših malčkov. Dojenčke
je smiselno seznaniti z
vodo že zelo zgodaj, da lahko
spoznajo vodo kot novo
okolje, v katerem se lahko
igrajo, jo pretakajo, se z njo
umivajo, jo pijejo, v njej lebdijo
in uživajo v raznih igrah.
Zgodnji začetek plavanja
je pomemben za celoten
biološki, psihični in socialni
razvoj dojenčka.
Dojenčki se lahko premikajo
v vodi, še preden shodijo.
Če mu omogočimo gibanje
v vodi, preden shodi, se bo v
vodi dojenček premikal s sonožnimi
odrivi, ki so kasneje
podobni kot pri prsnem
plavanju. Če začnejo s plavanjem
šele po 12. mesecu,
se bodo v vodi premikali z
gibi hoje, torej izmenično.
Te otroke bo potrebno kasneje
znova učiti prsnega
plavanja z nogami, vendar
šele po 3. letu starosti, ko so
sposobni za učenje plavanja.
Dojenčki, ki so zgodaj
začeli s plavanjem, se tako
po 3. letu starosti lažje osre-
dotočijo na pravilno koordinacijo
rok, nog in dihanja.
Njihov motorični razvoj je
hitrejši od vrstnikov, ki ne
vadijo plavanja.
Do najboljših rezultatov pri
učenju plavanja pridemo s
posebej zasnovanimi plavalnimi
pripomočki - Fredovimi
plavalnimi obroči za dojenčke
in malčke. Tako imamo
na voljo metodo učenja
plavanja za vsako starostno
skupino. Vadba že kar nekaj
let poteka tudi v Sloveniji.
Dojenčke, malčke in otroke
učimo po tristopenjskem
plavalnem programu do
pravilne tehnike plavanja.
Fredov plavalni obroč je poseben
plavalni obroč, ki je v
zadnjem delu odprt in ima v
notranjosti obroča trebušni
del, na katerem otrok leži,
pripet pa je z varnostnim pasom,
tako da otrok nikakor
ne more zdrkniti iz obroča.
Otrok je v optimalni trebušni
legi. Fredov obroč ima notranji
in zunanji napihljiv
prekat. Tudi varnostni pas
in trebušni del sta napihljiva.
Fredova metoda učenja
plavanja je razdeljena na tri
stopnje, pri katerih se uporabljajo
različni obroči različnih
velikosti in barv. Poznamo
rdeči, ki se uporablja
Luka Berdajs pravi, da je pri začetnikih najbolj pomembna
faza prilagajanja na vodo v nizkem bazenu. Ko otrok splava,
pa z učenjem osnovnih plavalnih tehnik nadaljujejo v
velikem bazenu. / Foto: Gorazd Kavčič
za dojenčke od treh mesecev
starosti pa vse do 3. leta,
oranžni, ki ga uporabljajo
otroci med 2. in 6. letom starosti,
in rumeni Fredov plavalni
obroč, ki se uporablja
med 4. in 8. letom starosti.
Plavanje dojenčkov ima več
koristi. Otrok je zaradi pritiska
vode pri plavanju prisiljen
močneje vdihniti. S tem
krepi dihalno mišičje, kar za
20 odstotkov poveča vitalno
kapaciteto, ki pripomore k
bolj mirnemu dihanju. Vodni
pritisk pozitivno vpliva
tudi na srčno žilni sistem.
Redna vadba v vodi hkrati
znižuje frekvenco srca in zvišuje
njegovo zmogljivost.
Hrbtenica dojenčka se začne
hitreje spreminjati iz okrogle
v dvojno "S" obliko. Gibanje
v vodi enakomerno oblikuje
celotno skeletno mišičje. Ortopedi
potrjujejo, da je plavanje
v vodi predpogoj za zdrav
otrokov razvoj brez slabe
drže. V prsnem položaju v
vodi se izredno dobro krepi
hrbtno mišičje in mišičje ramenskega
obroča. Razlika
med dojenčkovo telesno
temperaturo in temperaturo
vode je zadosten dražljaj za
izboljšanje termoregulacije
in odpornosti telesa brez
škode za otroka.
nja. Če torej otrok že zna plavati
in se želi naučiti tehnik
plavanja, ga vključimo v
športno plavalno šolo. Vse tri
tehnike se otroci v tem primeru
naučijo v obdobju od
pol do enega leta."
Vaše opažanje: smo Slovenci
dobri plavalci?
"Težko je podati splošno
oceno. Je pa dejstvo, da je
usmeritev šolskega sistema
na tem področju dobra.
Otroci imajo v okviru zlatega
sončka tečaj plavanja že v
vrtcu, v šoli pa je obvezen
tudi v prvi triadi, v obsegu
20 ur v treh letih."
Plavanje s Fredovim
plavalnim obročem
Sokolje oko
Elektronska tehnologija se je zadnja leta vse bolj
prebila v svet športa, tudi kot pomoč pri pravilnih
sodniških odločitvah. V zadnjem času smo tako
predvsem v tenisu spoznali sokolje oko.
Robert Guštin
Vse se je začelo s kriketom.
Maja leta 2001 je britanska
televizijska postaja to tehnologijo
uporabila na tekmi
med Anglijo in Pakistanom.
Vzrok se skriva v zapletenih
pravilih te igre, po katerih je
igralec lahko izločen zaradi
nepravilne tehnike udarca.
Sokolje oko v svetu kriketa še
ni uradno sprejeto, trenutno
je namenjeno le televizijski
analizi posameznih akcij.
Posnetki leta teniške žogice
Z razvojem te tehnologije je
bilo le vprašanje časa, kdaj
bo sokolje oko prodrlo tudi v
svet tenisa, kjer so se igralci
pogosto pritoževali nad slabimi
sodniškimi odločitvami.
V letu 2005 so sledili
številni testi. Prvič je bilo sokolje
oko uporabljeno v
New Yorku, na turnirju serije
ITF. Leta 2006 so ga prvič
uporabili na Hopmanovem
pokalu v Perthu. Marca
istega leta je bilo prvič uporabljeno
na turnirju v Miamiju.
Avgusta je doživelo še
krst na prvem turnirju za
Grand Slam v New Yorku.
Danes ga uporablja velika
večina največjih turnirjev na
svetu. Izjema so predvsem
tisti na pesku, kjer naj bi bil
11
odtis žoge dobro viden in s
tem nesporni dokaz. Vseeno
pa na peščenih turnirjih
to tehnologijo uporabljajo
za analizo servisov.
Sistem Sokolje oko temelji
na triangulaciji, posebnem
matematičnem postopku.
Let žogice je posnet s petimi
ali šestimi kamerami, ki so
postavljene na različnih mestih.
Kamere posnamejo 60
slik na sekundo, kar je več
kot dvojna hitrost v primerjavi
s televizijsko sliko. Računalnik
za vsak posnetek
izračuna več kot milijardo
operacij, saj zajame slike iz
vseh kamer in jih predela v
tridimenzionalno sliko. S
tem lahko natančno izračuna
položaj žogice v vsakem
trenutku. Povprečna napaka
pri izmeri odtisa žogice je
3,6 milimetra, pri čemer je
premer teniške žogice med
65 in 68 milimetri, kar pomeni,
da je napaka manjša
od petih odstotkov premera
telesa.
Sokolje oko se od leta 2007
uporablja tudi pri snookerju.
Podobno kot pri kriketu tu
ne vpliva na sam potek igre,
saj je namenjeno le televizijskemu
občinstvu. Gledalci
namreč lahko dobijo pogled
na razporeditev krogel na
mizi, kot ga vidi sam igralec,
ki je na potezi. Ta pogled je
uporabljen predvsem, ko je
igralec v težkem položaju in
slabo vidi ciljano kroglo.
Omenjena tehnologija pa
naj bi pomagala tudi pri nogometu.
V tem športu bi sokolje
oko lahko pomagalo
pri odločitvi, ali je žoga v
resnici prečkala črto gola.
Tehnologija je povezana s
posebnimi čipi, ki so v žogi.
To tehnologijo naj bi dokončno
razvili in sprejeli v
prihodnjih letih. Tako naj bi
pomagali razrešiti številne
sporne situacije.
AHA, D.O.O., KRANJ, GORNJESAVSKA C. 11, KRANJ