Gorenjski Glas - IndexGorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090421_31 - IndexŠportni glas, torek, 21. aprila 2009
živim športno
Umirjena in kakovostna vadba
Z Barbaro Tavčar, ki je razpeta med vlogo mame dveletne hčerke Anine in inštruktorice v svojem
studiu, smo se pogovarjali o body tehniki.
Tina Dokl
Barbara, ki se redno izobražuje
in nadgrajuje svoje znanje,
o body tehniki pravi:
"To je odlična terapevtska
tehnika. Prilagodi se lahko
rekreativcem, kjer ni starostnih
omejitev, za potrebe vrhunskega
športa in ljudi v
obdobju rehabilitacije." In
nadaljuje: "Priporočljiv je za
ljudi s težavami v mišičnem,
skeletnem in limfnem sistemu."
Body tehnika je ena
redkih rekreativnih aktivnosti,
ki po kriterijih največjih
svetovnih zdravstvenih organizacij
vpliva na celoten
organizem.
V njenem studiu uporabljajo
dva pristopa, skupinski in
individualen. V skupini
uporabljajo žogice različnih
velikosti, valje, ravnotežne
pripomočke, elastike, trampolin.
Pravi, da skoraj vsako
stvar, ki jo primeš v roke,
lahko prilagodiš po principu
body tehnike. Na individualnem
treningu uporabljajo
kolesa, veslaški simulator,
reformer, barell in druge.
Pomembno pri obeh vadbah
je, da rekviziti vplivajo
na mišični sistem, naše mo-
Pri vadbi se dobro raztegnete. Vadba lahko poteka s pomočjo inštruktorja.
Kamera je njegov sopotnik
Janez Ferlic
Tineta Marenčeta, sicer profesorja
geografije in sociologije
je do tega, da v svet alpinizma
pogleda tudi skozi
objektiv kamere, pripeljalo
neko logično sosledje dogodkov.
Prihaja iz gorniškoalpinistične
družine, kjer
sta v alpinizmu zasidrana
tudi njegov mlajši brat Anže
ter starejši Miha. Sam je začel
plezati pri osemnajstih
letih in se postopoma razvil
v kompletnega plezalca. Pri
tej dejavnosti ga najbolj navdušuje
pristni stik z naravo,
svobodo in ne nazadnje s
samim seboj. Kamera v alpinizmu
pa je pri njem nekaj
posebnega. "Slovenski alpinisti
so že v šestdesetih in
sedemdesetih letih s kamero
posneli potek naših prvih
odprav, tudi legendarna
vzpona na Makalu in Everest.
Morda me je to, da so
oni že takrat, s tisto opremo,
naredili tako dobre posnetke
in nam za seboj zapuščajo
res nekaj velikega, dalo
neko inspiracijo. Dodatno
me je motiviralo tudi to, da
bi ljudem rad na pristen način
približal vsaj delček tistih
zanimivih, vznemirljivih
in lepih doživljajev in
občutkov, ki me vedno znova
zvabijo v gore in na odprave,"
na kratko o kameri
in alpinizmu pove Tine, ki
je prvi večji alpinistični projekt
posnel leta 2003 - odpravo
v Kirgizijo. Iz tistih
posnetkov je nato nastal
film z naslovom Kaj nam je
tega treba? Gre za zgodbo
mladega alpinista, ki poskuša
skozi film odgovoriti na
naslovno vprašanje filma.
Da se je vse skupaj nadalje
še bolj plodno razvijalo, pa
je zagotovo "kriv" tudi njegov
brat Anže, ki velja za odličnega
vsestranskega plezalca,
s katerim največ plezata
skupaj. Zanj Tine pravi,
da je zagotovo pomemben
kamen v njegovem snemalnem
mozaiku, saj je v
začetnem obdobju z njim
posnel nekaj atraktivnih in
zahtevnih vzponov. "S kamero
sem v stenah nekoliko
bolj izpostavljen, saj ne morem
biti stoodstotno skoncentriran
samo na plezanje.
Zato je pomembno, da sem
na vzpon dobro pripravljen
in da sem v steni z ljudmi,
ki jim zaupam. Idealna je
naveza treh alpinistov, kjer
se dva popolnoma posvetita
plezanju, medtem ko jaz s
kamero skušam zajeti bistvo
vzpona. Verjamem, da
na tak način lahko najbolj
objektivno prikažem vzpon,
naveza pa je še vedno dovolj
hitra in se zaradi snemanja
ne izpostavlja večji nevarnosti,"
razlaga Tine, ki je letos
v navezi treh, v enem dnevu,
preplezal Schmidovo
smer v Matterhornu. Plezali
so 14 ur, medtem pa je posnel
eno uro filmskega materiala.
Ob tem še pove: "Ta
vzpon in hkratno snemanje
mi je v neko posebno zadovoljstvo,
saj že sam Matterhorn
velja za težko goro,
zame pa je tudi ena najlep-
Foto: osebni arhiv
Tine na gori
ših gora na svetu. Izredno
markanten, fotogeničen
vrh." Tine je tudi pobudnik
in skupaj z Milanom Lebarjem
soavtor oddaje Gorske
sledi, katere namen je na
zanimiv in poučen način
predstaviti gore in dogajanje
v njih. Svoje delo v prihodnje
želi nadgrajevati in
naslednji projekt, ki ga pripravlja
s prijatelji, je igranodokumentarni
film o smeri
Obrazu Sfinge, ki se nahaja
v Triglavski severni steni in
velja za eno najtežjih hribovskih
skalnih smeri pri
nas. Film bo na poučen in
tudi zabaven način prikazal,
kako se je v nekaj desetletjih
spremenil način plezanja in
pristop do alpinizma. Tine
vidi v naravi, še posebej pa v
gorah neusahljiv vir idej in v
prihodnje se bo potrudil, da
jih bo vsaj del udejanjil.
torične in kardio sposobnosti,
kondicijo, ter večjo sposobnost
skoncentriranosti
na delovnem mestu.
Barbara meni, da je body
tehnika zelo primerna vadba,
saj po stresnem delovnem
dnevu priporoča aktivnost,
ki je do določene
meje umirjena, kakovostna
in vodena s strani inštruktorja.
Balastne snovi
Balastne snovi morajo biti del naše vsakdanje
prehrane. Ugodno vplivajo na prebavo.
Robert Guštin
Balastne snovi, pravimo jim
tudi dietne vlaknine, so pretežno
neprebavljivi kompleksni
ogljikovi hidrati, ki
tvorijo rastlinsko celično
ovojnico. Njihova značilnost
je, da organizmu ne dajejo
energije, niso vir energije,
zato ne predstavljajo dodatnih
kalorij za naš organizem.
Balastne snovi so v številnih
živilih. Bodite pozorni na
embalažo izdelkov, ki jih kupujete,
saj je na njih navedena
tudi vrednost balastnih
snovi, izražena v 100 gramih
živila. Več kot jih je, bolje je.
Lahko izbirate med več različnimi
misliji ali koruznimi
kosmiči, kornfleksi, zato raje
izberite tiste, ki imajo več balastnih
snovi na 100 g. S tem
boste v svojo prehrano vnesli
kar nekaj odstotkov dnevnih
potreb po balastnih snoveh.
Veliko vlaknin je tudi v sadju
in zelenjavi. Lahko jih kupite
tudi v obliki zmletih pšeničnih
zrnc - otrobi, našli pa jih
boste v vsaki malo bolje založeni
trgovini z dietičnimi
proizvodi ali biohrano.
13
Prehrana, ki vsebuje veliko
balastnih snovi, je zdrava in
koristna v vsakem pogledu. O
pretiravanju skoraj ne moremo
govoriti, saj bi se morali
dobesedno siliti, da bi prekoračili
dnevno potrebo po balastnih
snoveh. Balastne snovi
znatno pripomorejo k dobri
prebavi, poskrbijo za izločanje
strupenih snovi iz telesa,
prav tako pa znižujejo raven
holesterola v krvi. So tudi
učinkovit pripomoček pri varovanju
pred rakom na črevesju.
Balastne snovi znižujejo
glikemični indeks posameznega
živila ali obroka.
Dnevna potrebna količina
povprečne osebe po balastnih
snoveh je 35 do 60 gramov.
Sliši se malo, a raziskave
kažejo, da z normalno
prehrano vnesemo v svoje
telo le dobro polovico priporočene
dnevne količine. Priporočeno
dnevno količino
balastnih snovi bi v telo
vnesli, če bi zaužili pol skodelice
otrobov (30 g), štiri
suhe fige, 60 g pokovke in
dve rezini polnozrnatega
kruha (60 g) ali vsaj deset
polnozrnatih prepečencev.
LOHNKO INŽENIRING, D.O.O., CESTA V GORICE 3, LJUBLJANA