Gorenjski Glas - Index

Gorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090421_31 - Index

Športni glas, torek, 21. aprila 2009
kam na šport
Kratek izlet na Sv. Andreja
Iz Puštala pri Škofji Loki vodi pot na Sv. Andreja, ki je primerna tako za začetnike rekreativce kot tudi
za družine. Na cilju smo v manj kot eni uri.
Maja Bertoncelj
Sveti Andrej je naselje v občini
Škofja Loka. Gre za hribovsko
vasico, ki leži med
Hrastnico in Bodoveljsko
grapo. Vas je dobila ime po
cerkvi sv. Andreja. Do vasi je
speljana lepa asfaltna cesta,
mi pa se bomo na Sv. Andreja
podali peš skozi gozd.
Izhodišče našega izleta je
vas Puštal, do koder pride-
mo, če iz Škofje Loke vožnjo
nadaljujemo v smeri Poljanske
doline (proti Žirem) in
nato na koncu Spodnjega
trga zavijemo levo proti
Hrastnici. Po prečkanju Poljanske
Sore je na levi strani
makadamsko parkirišče, kjer
lahko parkirate svojega jeklenega
konjička in se nato peš
podate skozi vas Puštal v
smeri Hrastnice. Po nekaj
minutah hoje vas bo ob cesti
Na začetku vzpona je lep razgled na Škofjo Loko
s Škofjeloškim gradom.
Janez Ferlic
Tekači smo preživeli dokaj
neugodno in dolgo zimo ter
končno oblekli lahke atletske
drese in stekli po gozdnih
stezah in neskončnih
cestah. Pozimi denimo maratonski
tekači večino teka-
škega treninga opravimo na
asfaltnih cestah, saj so pogosto
gozdne in makadamske
ceste zasnežene in poledenele
in tako spomladi komaj čakamo
na mehke gozdne stezice,
ki so vsekakor bolj prijazne
tekaškim nogam. Da
razbijemo monotonost, se
tabla usmerila desno proti Sv.
Andreju. Pot nadaljujemo po
markacijah, ki nas vodijo do
zadnje hiše pod gozdom.
Tam piše, da imamo do Sv.
Andreja še 45 minut hoje.
Hoja je prav prijetna, pot občasno
tudi nekoliko bolj strma.
Primerna je za začetnike
in družine. Na začetku vzpona,
ko se vzpenjamo še po
poti, ki vodi ob travnikih, se
nam odpre lep razgled na
Škofjo Loko s Škofjeloškim
gradom in na okoliške hribe.
Lep razgled je tudi na cilju,
pri cerkvici sv. Andreja, tokrat
na Polhograjsko in Škofjeloško
hribovje. Pod cerkvico je
tudi gostilna, ob njej pa igrala
za otroke. Če pa še niste dovolj
utrujeni, lahko pot od
cerkve sv. Andreja nadaljujete
še proti Sv. Ožboltu (v eno
smer ena ura hoje). V dolino
se vrnemo po isti poti.
Iz Puštala do cerkvice sv. Andreja je slaba ura hoje.
Trening moči za maratonce
Pretekli smo krožno traso od Crngroba do Križne gore in nazaj na izhodiščno točko. Dokaj težka
trasa, v kateri moramo premagati precej strm cestni vzpon proti vrhu Križne gore in se po planinski
poti vračati nazaj. Trasa, kjer bodo maratonski tekači odlično poskrbeli za razvoj moči.
Najlepši del trase nas čaka od Križne gore proti
Lavtarskemu vrhu na mehki gozdni poti.
lahko podamo na razgibane
trase, kjer bomo dobro poskrbeli
tako za vzdržljivost
kot tudi splošno tekaško
moč, ki jo marsikateri tekači
preveč zanemarjajo. Krožno
traso proti Križni gori začnemo
v Crngrobu pod cerkvijo
in tečemo po makadamski
cesti proti Stari Loki, kjer
nato zavijemo desno na cesto,
ki vodi proti Križni gori.
Začetnemu, rahlo razgibanemu
delu po makadamski cesti
sledi strma asfaltna cesta
vse do gozdne poti, ki vodi
naprej proti Lavtarskemu
vrhu in nato nadaljujemo do
Planice, kjer se spustimo po
gozdni poti nazaj do Crngroba.
Na tej trasi veliko tečejo
tekači iz Škofje Loke in okolice,
pred več leti je tam svoje
treninge opravljal tudi vsem
znani ultramaratonski tekač
Dušan Mravlje, ko je nabiral
prepotrebne kilometre za
svoje tekaške podvige po
vsem svetu. Zakaj je trasa
učinkovita za tekaški napredek?
Prvi del je večinoma
ravninski z nekaj blagimi
vzponi in tam se nekako
ogrejemo pred zahtevnim
vzponom, ko se bo srčni utrip
kar hitro pomaknil proti meji
anaerobnega praga, ki nastopi
takrat, ko mišice niso več
Tekaška trasa na Križno goro
v dolžini 13,2 kilometra:
Crngrob (pri cerkvi)-Stara
Loka-Križna Gora-Lavtarski
vrh-Planica-Crngrob
optimalno preskrbljene s kisikom.
Ko najtežji del trase
"obdelamo", sledi še nekaj
krajših vzponov in spustov,
ko spreminjamo tempo in za
zaključek še spust po gozdni
stezi, kjer pa bomo dodatno
poskrbeli za razvoj prednjih
stegenskih mišic, ki se pri
teku navzdol močno krepijo,
dodatno pa razvijamo koordinacijo
in stabilizacijo. Trasa
je primernejša za tekače z nekoliko
daljšim stažem, ki so
že vajeni preteči tudi strmejše
vzpone. To pa ne pomeni,
da se s traso ne bi spopadli
začetniki. Le-ti bodo klance
prehodili in tekli po prijetnih
ravninskih odsekih.
Lubniku naproti
Kolesarsko turo, ki jo bom skušal opisati,
imenujemo tudi Do Naceta.
Miroslav Braco
Cvjetičanin
Kolesarjem Gorenjskega glasa
je ta turca ena najljubših in
zato verjamem, da bo tudi
vam, ko jo boste prevozili. Mi
ponavadi štartamo pred Gorenjskim
glasom in gremo čez
mesto mimo gimnazije po Jelenovem
klancu navzdol čez
savski most in naredimo ovinek
mimo Iskre, Zarice do
Drulovke in naprej proti Bregu.
V Bregu zavijemo pri
"ogledalu", ki ga vidimo na levi
strani, desno. Pridemo na bližnjico
do glavne ceste Kranj-
Jeprca, ki jo prečkamo in hitimo
mimo "štal" in ob železniški
progi proti Škofji Loki. Ta
pot je kolesarjem ljubša kot pa
tista "klasična" in zelo prometna
od Kranja proti Škofji Loki.
Ozka cesta, ki je prepovedana
za avtomobile in je pravi raj za
rolerje in kolesarje se konča v
Sv. Duhu. Držite se smeri proti
Jelovici in Frankovemu naselju.
Na koncu Frankovega naselja
je semafor. Če je rdeča,
počakajte, ob zeleni speljite naravnost
čez cesto v Suho. Ko
boste prekolesarili Suho, boste
prišli čez mostiček v Hosto. Iz
Vzpon je primeren tudi za družinske izlete.
Hoste greste naprej čez Puštal
mimo nogometnega igrišča v
Škofjo Loko in v klanček, ki ga
boste morali premagati, da bi
zagledali tablo, ki kaže proti
Gorenji vasi in Žirem. Peljite
se proti Poljanski dolini in ko
boste videli tablo, na kateri je
napis Škofja Loka prečrtan, boste
takoj za njo zagledali manjšo
rumeno tablo brez črne
obrobe, na kateri piše Podpulfrca.
Čez dobrih sto metrov boste
na desni strani videli odcep
in tablo za Breznico pod Lubnikom.
Tam se začne skoraj
osemkilometrski klanec proti
Lubniku. Ne ustrašite se. Klanec
je res dolg, vendar ni prestrm,
da se ga ne bi lotili tudi začetniki.
V slabih osmih kilometrih
se boste s 375 n.m.v.
povzpeli na 765 m.n.v., seveda,
če se bo vaša tura končala pri
Nacetu. Z gorskim kolesom
lahko nadaljujete še višje, ven-
15
dar tole traso priporočam le
cestnim kolesarjem. Seveda po
tako dolgem klancu toplo priporočam
obisk okrepčevalnice
Nace. Postojte in se okrepčajte
v tej kolesarjem prijazni gostilni.
Nace je ljubitelj našega početja
in vsako leto tudi organizira
Nacetov vzpon s kolesi, ki
se začne v Škofji Loki in konča
na njegovem dvorišču. Lastnika
Naceta boste takoj prepoznali.
Nima smisla, da ga opisujem,
ker tudi ni presodnega
pomena za opis te ture. Dovolj,
je, da napišem, da ne spiti pijače,
pri njem je isto, kot bi v Benetkah
ne kupil modela gondole
za na televizor.
Spust proti Podpulfrci je skoraj
težji kot vzpon, saj so ovinki
zelo zaviti in nepregledni.
Priporočam skrajno previdnost.
V spomladanskem času,
ko bankine še niso utrjene in
je še veliko peska na asfaltu, je
priporočljiva še dodatna previdnost.
Vrnitev čez Škofjo
Loko gre čez center mesta,
mimo Homana, če vam je ta
oštarija najbolj znan objekt v
Loki. Spet priporočam postanek,
saj tako dobrih sladic ne
najdete daleč okoli. Po sladkanju
nadaljujte pot mimo rojst-
ne hiše Tineta Debeljaka in na
cesti, ki pelje proti Podlubniku
glejte smer Crngrob. Nadaljujte
po tej poti vse do prve table,
ki bo kazala proti Svetemu
Duhu. Pazite! Za Crngrob
kaže tabla levo, za Sv. Duh pa
desno. Po nekaj kilometrih čez
Grenc boste prišli v Sv. Duh.
Peljite se čez podvoz ceste v
središče vasi in po desnem in
levem ovinku boste spet zagledali
železniške tirnice in zapornice.
Seveda boste takoj prepoznali
cesto, ki mimo štal pelje
proti Bregu, Drulovki, Kranju
in stavbi Gorenjskega glasa,
kjer je cilj. Prekolesarili boste
skoraj točno 50 kilometrov.
Opisano kolesarsko turo priporočam
tistim, ki ste čez
zimo vsaj enkrat ali dvakrat na
teden zganjali rekreacijo. Trasa
je odlična za test pripravljenosti
ali še bolje za zelo lep kolesarski
izlet.