Gorenjski Glas - Index

Gorenjski Glas - Gorenjskiglas_20090421_31 - Index

GORENJSKI GLAS
torek, 21. aprila 2009 EKONOMIJA,
FINANCE stefan.zargi@g-glas.si
Kljub krizi največ investicij
V Merkurju se kriza najbolj pozna pri prodaji podjetjem. Letos bodo odprli kar pet velikih nakupovalnih
centrov, kar je največ v Merkurjevi zgodovini.
Štefan Žargi
Naklo - Kako v teh zaostrenih
razmerah posluje največje
gorenjsko podjetje, je seveda
pomembno vprašanje. K
pogovoru smo povabili prvega
moža Merkurja Bineta
Kordeža.
Kako je Merkur posloval v
lanskem letu?
"Za lansko poslovanje lahko
rečem, da je bilo kar dobro.
V zadnjem kvartalu se je
gospodarska kriza že precej
poznala, saj je povzročila padec
prodaje, vendar smo lahko
s celotnim letom zadovoljni.
Obseg prodaje v celoti
smo lani povečali za okoli deset
odstotkov. Tako je bil tudi
rezultat od prodaje lani boljši
kot leto poprej, čeprav je čisti
dobiček manjši, ker ni bilo finančnih
zaslužkov, ki smo
jih imeli v letu 2007."
Kje se je padec prodaje najbolj
poznal: pri prodaji na
drobno ali pri prodaji na debelo?
Kaj pa padec cen, zlasti
pri izdelkih črne metalurgije?
"Res je vpliv krize na posameznih
delih Merkurja različen.
Pri prodaji kupcem v trgovinah,
kar predstavlja približno
polovico našega zaslužka,
ni večjih odstopanj,
bolj pa se pozna kriza pri
prodaji podjetjem, saj je znano,
da se je proizvodnja znižala
za skoraj četrtino. Največji
problemi pa so gotovo
na področju metalurgije,
tako zaradi padca cen kot
tudi velikega padca povpraševanja
po jeklu. Prodaja je lani
dosegla približno 1,3 milijarde
evrov, o dobičku pa pred
obravnavo na nadzornem
svetu ne morem govoriti."
Kako kriza vpliva na letošnje
poslovanje?
"Vpliv je podoben kot v zadnjem
kvartalu lani. Pri prodaji
končnim potrošnikom
ni večjih odstopanj od lani,
pri prodaji podjetjem se je
zmanjšala prodaja za okoli
dvajset odstotkov, pri metalurgiji
pa so padci še večji.
Taka gibanja nas seveda silijo
k ukrepanju, h krčenju
stroškov, da ohranimo pozitivno
poslovanje.
Ustvarjanje dobička je, čeprav
je danes slišati tudi drugačne
poglede, ključno, sicer
obstoj podjetij nima pravega
smisla. Brez dobička tudi ni
pravega razloga za ohranjanje
delovnih mest, da o razvoju
niti ne govorimo."
Kako vi kot uveljavljen gospodarstvenik
in analitik vidite
sedanjo krizo?
Bine Kordež / Foto: Gorazd Kavčič
"O nastanku finančne krize
sem že veliko pisal. Če bi
ostalo le pri finančni krizi, bi
lahko celo rekli, da nas ne bi
posebej prizadela, izgubili bi
namreč le tisti, ki so imeli
premoženje. Na žalost pa je
ta finančna kriza povzročila
strah, nezaupanje in dvome
o razvoju, kar je zmanjšalo
nakupe potrošnikov in investicije.
Čeprav so prejemki
ljudi večji od lani, je potrošnja
manjša, kar vpliva na
podjetja, ki so ustavila investicije.
Danes nihče ne razmišlja
o novih projektih, v
teku so le investicije, ki so
bile začete pred krizo. To se
pozna v gradbeništvu in vsej
industriji, ki je vezana na to.
Manjka nam optimizem, zaupanja
v nadaljnji razvoj, saj
edino to lahko požene proizvodnjo.
Namesto tega danes
razpravljamo predvsem o
tem, kakšna je delitev, kdo
ima preveč, kdo premalo, pozablja
pa se, da je vreča vsak
dan manjša."
In kaj napovedujete?
"Napovedi o tem, koliko
časa bo trajala kriza, je zelo
veliko, v dobro vseh upam, da
se bo gospodarski stroj čim
prej začel spet hitreje vrteti.
Edino to je rešitev. Danes je
veliko demagogije o tem, kdo
živi na račun drugega, o nepravični
delitvi. Izračunal
sem, da če bi v Merkurju porezali
vse plače nad razmerjem
1 : 3, kar bi bilo podobno,
kot smo imeli razmerja v socializmu,
in bi maso porazdelili
med zaposlene, bi se plače
lahko povečale le za 2,5 odstotka.
Problem torej ni v de-
litvi, pač pa velikosti vreče,
obsega ustvarjene dodane
vrednosti."
Znani ste po zelo ambicioznih
razvojnih načrtih. Bodo
ti okrnjeni?
"Vedno skušamo biti korak
pred konkurenco. V teh
razmerah vsi znova preverjamo
svoje načrte. Potrošnja
bo vsekakor rasla počasneje,
upam, da ne bo nižja, zato
bodo tudi potrebe po novih
trgovinskih površinah manjše.
Ker smo lani zastavili veliko
novih projektov, ki jih
vodimo naprej, bo leto 2009
kljub krizi morda nenavadno,
investicijsko najbolj intenzivno
v Merkurjevi zgodovini.
Letos bomo odprli
kar pet večjih trgovskih centrov:
v Murski Soboti, Varaždinu,
Ljubljani, Beogradu in
Škofji Loki. Naslednje projekte,
za katere smo že kupili
zemljišče in imamo pripravljene
projekte, bomo
preverili in se prilagodili razmeram."
Kako sedanje razmere vplivajo
na vaše odplačevanje
kreditov, ki ste jih najeli za
menedžerski prevzem Merkurja?
"Ni dvoma, da so se okoliščine
močno spremenile in zahtevajo
določene prilagoditve
načina odplačevanja in financiranja
prevzema. Plan je bil
dolgoročen in generalno rečeno
bistvenih sprememb ni.
Povem lahko, da smo financiranje
rekonstruirali tako, da
slovenske banke pri tem
praktično niso več prisotne,
zato s prevzemom ne obre-
menjujemo slovenskega
bančnega sistema. Ker Merkur
ni več na borzi, ni podvržen
sedanjim nihanjem vrednostnih
papirjev in tudi dodatna
zavarovanja niso bila
potrebna. Prepričani smo, da
smo prevzem izpeljali korektno,
da smo plačali ceno, ki je
dolgoročno rezultatom Merkurja
ustrezna."
Kako ocenjujete vladne protikrizne
ukrepe?
"Veliko govorjenja je o
tem, morda preveč. V Merkurju
od dosedanjih ukrepov
nimamo niti enega evra.
Predvsem pogrešamo spodbude
gospodarski aktivnosti.
Samo povečanje potrošnje in
investicij vodi k ozdravitvi.
Naj opozorim, da so pri razlagah
o naši odvisnosti od
dogajanj na tujih trgih tudi
napačne interpretacije. Teza
o sedemdesetih odstotkih
ustvarjenega BDP v izvozu
ne drži, saj se v izvozu ustvari
neposredno okoli 15 odstotkov
dodane vrednosti. Izvoza
je v primerjavi z BDP
res sedemdeset odstotkov, a
to pomeni bruto vrednost
prodaje v tujino in ne dodane
vrednosti oz. neto zaslužka.
Z multiplikativnimi učinki
znaša delež izvoza v BDP
približno tretjino, dve tretjini
BDP je ustvarjenega na domačem
trgu. Smo sicer močno
odvisni od dogajanj v tujini,
a veliko lahko napravimo
tudi doma.
Padec potrošnje in investicij
bo vplival na padec dobičkov
in vse to bo v državni vreči
zmanjšalo prihodke. Po
moji oceni za okoli dva odstotka
BDP, kar je ogromno."
V teh dneh sindikati zahtevajo
revizijo postopkov lastninjenja,
zlasti menedžerskih
prevzemov. Kako gledate
na to?
"Kot sem že dejal, se žal
danes predvsem pogovarjamo
o delitvah in premoženju.
Načelno lahko rečem,
da naj država ukrepa, če ugotovi
pri tem nepravilnosti.
Rešitve ne bo, tudi če zamenjamo
vse menedžerje, na
katere se danes usmerja jeza
in gnev prebivalcev. Kar pa
zadeva revizije, smo v Merkurju
prepričani, da smo
prevzem izvedli korektno, če
se bo želelo vzpostaviti prvotno
stanje, pa se je treba zavedati,
da vračilo delnic pomeni
tudi vrnitev zanje vplačanega
denarja. Tako od države
kot tudi prebivalcev, ki so
delnice prodali. S tem pa se,
razen v primerih, ko je bil
prevzem plod mahinacij,
razkrije vsa demagogija takih
pozivov."
Nižja trošarina
in višja cestnina
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi
seji potrdila predlagane
spremembe zakona o trošarinah.
Če se bo z njimi strinjal
tudi državni zbor, bodo
avtoprevozniki lahko uveljavljali
vračilo dela trošarine za
t. i. komercialni dizel, to je za
dizelsko gorivo, ki ga uporabljajo
za komercialni namen.
Vračilo dela trošarine
bodo lahko uveljavljali za
prevoz blaga s tovornimi vozili
skupne bruto mase 7,5
tone ali več in za prevoz potnikov
z avtobusi, vračilo pa
bo možno uveljavljati mesečno
ali letno pri carinskih uradih.
Do vračila dela trošarine
bodo upravičeni tudi tuji prevozniki.
Od 10. marca dalje znaša
trošarina za dizelsko gorivo
436,52 evra za tisoč litrov,
evropski predpisi pa s t. i.
energetsko direktivo omogočajo
članicam Evropske unije,
da prevoznikom vrnejo
določen znesek trošarine za
gorivo, ki se uporablja v toč-
KRATKE NOVICE
Kranj
Z Activo kupujem in potujem
17
no določene namene, vendar
mora znižana trošarina
še vedno dosegati z direktivo
določeno najmanjšo trošarino.
Ta trenutno znaša 302
evra za tisoč litrov goriva, s 1.
januarjem 2010 pa se bo zvišala
na 330 evrov. Evropska
unija se prizadeva, da bi v
prihodnje trošarino zvišala
in poenotila na celotnem notranjem
trgu. Evropska komisija
je že predlagala spremembo
energetske direktive,
po kateri bi od leta 2012
najnižji znesek trošarine za
dizelsko gorivo znašal 359
evrov za tisoč litrov, leta
2014 pa naj bi se zvišal na
380 evrov.
Vlada je na četrtkovi seji
tudi sklenila, da se bo cestnina
za vozila, katerih največja
dovoljena masa presega
3.500 kilogramov, v začetku
julija zvišala za 40 odstotkov.
Za vozila prvega cestninskega
razreda (R3) bo znašala
0,198076 evra za kilometer
prevozne razdalje, za vozila
drugega cestninskega razreda
(R4) pa 0,287210 evra.
Activa, največji kartični sistem v Sloveniji, bo tudi letos z nagradno
igro spodbujal uporabo plačilnih kartic Activa. Če
bodo imetniki katerekoli plačilne kartice Activa v času do 1.
junija opravili s kartico vsaj deset plačil in izpolnili še obrazec
z datumom in zneskom desetih nakupov, se bodo na
žrebanju 4. junija lahko potegovali za nagrade. Obrazec za
sodelovanje v nagradni igri je možno dobiti na spletni strani
Active in v bankah, ki so vključene v kartični sistem Activa
- v Banki Celje, Banki Koper, BKS Banki, Deželni banki
Slovenije, Gorenjski banki, Hranilnici Lon, Hranilnici Vipava,
Novi KBM, Poštni banki Slovenije, Probanki, Raiffeisen
banki in Volksbanki. Petnajst izžrebancev bo lahko izbiralo
med petimi potovanji - z avtodomom v Legoland, avanturo
v dolini reke Soče, tečaj tajske masaže v Bangkoku, bahamsko
razkošje in potovanje v mesečevo deželo. C. Z.
Ljubljana
Vlada ne podpira pokojninskega dodatka
Skupina poslancev SDS je v državni zbor vložila predlog zakona
o enkratnem pokojninskem dodatku, po katerem bi
upokojencem z najnižjimi pokojninami prihodnje leto v
dveh obrokih izplačali enkratni dodatek v višini 150, 200 oz.
300 evrov. Vlada predloga ne podpira, saj sama pripravlja
zakon o solidarnostni pomoči vsem skupinam prebivalcev,
ki jih je kriza najbolj prizadela. Do posebnega dodatka bodo
predvidoma upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči,
denarnega nadomestila in različnih pokojninskih transferjev,
ki imajo mesečne prejemke nižje od 70 odstotkov minimalne
plače. C. Z.
Kranj
Podražitev nekaterih poštnih storitev
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je Pošti Slovenije
dala soglasje k podražitvam nekaterih poštnih storitev
v notranjem prometu. S 1. majem se bo standardno pismo
podražilo s 23 na 26 centov oz. za 13 odstotkov, navadno
pismo do 20 gramov s 27 na 30 centov, to je za 11,1 odstotka,
dopisnica pa s 23 na 26 centov, kar pomeni 13odstotno
zvišanje. Cena ostalih univerzalnih poštnih storitev
se ne bodo spremenile. C. Z.